219
V času propelerskih letal je dež predvsem oviral pilotovo vidljivost. V dobi reaktivnih letal pa so padavine prinesle številne druge težave: zlasti korodirajo lak in poškodujejo plastične, keramične in celo kovinske sestavne dele. Pri raketah je položaj še bolj kritičen: za vesoljsko plovilo, ki vstopa v ozračje, vsaka kaplja postane tekoča krogla.
V petdesetih letih 20. stoletja so konstruktorji letal posodobili napravo, s katero so preizkušali odpornost pilotov na preobremenitev, in jo uporabili za preučevanje erozije zaradi kapljanja in dežja.
Raziskovalci so za doseganje večjih hitrosti kapljic uporabili zračne pištole. Vodni baloni so bili izstreljeni z nadzvočno hitrostjo, da bi simulirali letenje pri hitrosti Mach 5 v dežju.
