V članku, ki je bil nedavno objavljen v reviji Journal of the Royal Society Interface, so znanstveniki predlagali poskus za preverjanje teorije, ki je zelo pomembna pri ocenjevanju, kako primerni za življenje so lahko planeti v vesolju. Gre za hipotezo Gaja. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta jo predstavila klimatolog James Lovecock in mikrobiolog Lyn Margulis. Po njunih izračunih naš planet kot nebesno telo preprosto ne bi mogel samostojno vzdrževati pogojev, v katerih bi lahko biološko življenje obstajalo več sto milijonov let. Obvezno bi se pregrel, ozračje bi se nasičilo z ogljikovim dioksidom, morja pa bi postala kisla.
Vse to po mnenju avtorjev ovira dejavnost živih organizmov. Vsak od njih sam po sebi preprosto živi svoje življenje in ima omejen vpliv na naravno okolje. Vsi skupaj pa tvorijo sistem, lahko bi celo rekli – superorganizem, ki je sposoben stabilizirati podnebje na našem planetu. Poimenovali so ga Gaja, v čast grški boginji zemlje.
Čeprav je hipoteza Gaja lepa in veliko pojasnjuje, jo je večina znanstvenikov v času njenega nastanka jemala z druge strani. Zlasti izračuni Lovecocka in Margulisove niso bili preveč skladni s tem, kako je razmere ocenjevala NASA.
